haug!

www.gemina.si

Prej sem pisal o skurjeni štemarci. Kot pošten sočlovek sem klical na uradni Hilti servis, da preverim kakšne so možnosti popravila. Normalno mi ni vseeno za tuje orodje. Jebi ga. Imel sem ga v rokah, ko je spustil dušo.

[[Show as slideshow]]

Pokličem na servis in predstavim problem. Opišem situacijo dela in kako je zadeva zašmelcala… Ko se izpovem, mi možakar na drugi strani oddrdra zgodbico o romunskih ponaredkih…

“Kje ste pa to kupil? Koliko ste pa dal?”

“Em… second hand.” (nimam pojma, ni moja)

“Gospod. Kupili ste ponaredek. Romunskega porekla. Vaš aparat je verjetno rdeče barve z originalno oznako HILTI a nima niti samcatega vijaka od Hiltija…”

Nadaljna obrazložitev pravi, da so Romuni (itak) na pohodu in da se HILTI ponaredki na veliko tržijo po Sloveniji. Na parkiriščih in podobno. Klasika. Seveda izvora nakupa nisem poznal a mi je bilo kmalu jasno. Ker štemarce nisem imel pri roki sem se vseeno pozanimal kako prepoznam ponaredek. Mojster nam pojasni, da moramo biti previdni na naslednje oznake:

• moč mašine (1800, 2500 ali 2800W, slednje jakosti HILTI bojda sploh ne ponuja!)
• velika oznaka HAMMER oziroma HAMMER 38
• oznaka T38 oziroma v kombinaciji T38 1800W

[Show as slideshow]

Doma pogledam mašinco. Situacija je popolnoma jasna. Po svoje zadovoljen pokličem mojstra in mu obrazložim situacijo. Nato pa šok! Ne le da je bil nejvoljen in mi je pričel zelo potuhnjeno sugerirat, češ naj plačam, ker sem ferderbal, toliko nedefiniranega jamranja po telefonu pa že dolgo ne! Od raznih butastih primerjav z avtomobili (zakaj vedno uporabljamo primerjave z avtomobili in mehaniki?!) in zažiganjem le-teh do suverenega “Znao sam ja, da to nije original, aveš!”.

Dej ne me jebat! Tako ponosno smo si ogledovali novo HILTI štemarco, mater! Zdej pa cel svet ve, da je bla navaden pocen fejk. Ne glede na že napisano sem vseeno že kar nekaj preštemal. Kolegovo bajto smo vsega skupaj štemali cel teden. Pri tem smo na mrtvo maltretirali en šopek večjih-manjših štemarc, brez problemov. Tale reva pa v presledkih ni izdržala nekajurnega tempa. Šur. Blejm on me! Saj sem jo jaz skuril, rajt?!

Jok, brate, NE MOŽE! Kar sem dal jasno vedet. Da ne omenjam, da sem štemal sam izključno iz naslova bojazni morebitnih pritožb zaradi hrupa (kar se je izkazalo za še kako utemeljen sum).  Če bi ne poprijel za delo tudi sam tole ne bi bilo gotovo do ponedeljka, kajti na Gospodov dan se ne sme s hrupom vznemirjat bižnje okolice. Draginje, ki sem jo odkasiral za delo katerega pol sem itak opravil sam, pa raje sploh ne bom omenjal.

In tako  žalostno ugotavljam, da je moj najljubši obrtnik izpadel… pacek. Pa mi je bil tako pri srcu. Štemarco bom danes vrnil. Za vse nas naivneže pa nasvet: ne kupujte od Romunov, za ceno pa se dogovorite v naprej, četudi ste ta najboljši kameradi.

Vse se je pričelo z novo, lepo, rdečo štemarco. Hiltijevo. Ta pravo. Še nedotaknjeno. Prinesel jo je električar, mojster z juga. Ko je sam končal prvo steno sem prevzel vajeti (drugo steno) v svoje roke…

Zapodil sem se v steno kot da rušim Berlinski zid. Kmalu po pričetku dela sem pri sebi sprejel sklep, da niti pod razno ne bom delal dvakrat. Kaj kmalu sem začutil, da se mi na rokah nekam hecno guba koža. Žulj bo. Velik. Vzamem rokavice, itak že prepozno, pa vseeno. Da bo ziher res ziher sem bogo štemarco še posebej priganjal v globino.

In ni vrag, da sem namenrno ingoriral indice, da se nekaj ne bo dobro končalo. To mi še danes daje vedeti občutek na desnem kazalcu, ko sem se opekel na zunanjem vijaku ohišja mašince. Hm…

Za končni rezultat je brez dvoma kriv spodnji sosed, ki me je sprovociral tako da sem ves gnev in bes, ki ga  kot kultiviran citizen jasno nisem mogel znesti nad ubogim mejhnim možicljem s spodnjega nadstropja, stresel nad Hiltijem. Po tem, ko mi je že drugič tečno pozvoinl na vratih z izbuljenimi očmi, ves zaprepaden nad hrupom in mojo brezbrižnostjo, ker one ne more niti v miru jest… in ko me v drugo niti ni pustil več do besede sem eksplodiral. Napizdil sem ga, priznam. Hudo. Drl sem se po hodniku kot da bi mi jebal mater in sploh se mi je snel film! Proklet pezde mali mi je pred lastnim stanovanjem sral in solil pamet, ker sem si privoščil tri urno zganjanje hrupa, brez predhodne najave. Med tem, ko je sam nekaj mesece prej, ko se je priselil, drkal stanovanje po dolgem in po čez cel mesec in brez sicer obveznega obvestila. Živc je poču!

Seveda, nadrajsal je stroj oziroma posledično strokovnjak z juga, lastnik Hiltija. Nekam otožen a kot pravi profesionalec, zadržan je pogubo svoje nove Hilti mašince sprejel kot mož. Suvereno in z razumevanjem. Namreč, ne bi mogel prenesti slabe vesti (če bi vam foter trkal nanjo non-stop, nihče ne bi mogel!), če bi smrdljiv zastoj zatavšal.

Sam sem moral sprostiti poln pisker pritiska, ki mi ga je dvignil spodnji možicelj, ker ga nisem mogel našutirat čez hodnik. Pa sem udrihal s Hiltijem v steno kot blesav. Revež je teko dobesedno izdahnila svojo zadnjo zatohlo sapico.

Naslednji dan so špranje zevale s sten kot strelski jarki. Foter me sam pogleda izpoad uča češ “tehtonskih jarkov pa tud nisi rabu delat, a?” Okey, foter. Rajš zamaži jarke. Bo šlo pač nekaj več tvoje turbo-fleksi mešanice, ki mimogrede ne obstaja v nobeni knjigi ali SSM¹ priročniku. Ampak fotra se pač ne šinfa. Rajš ne. Čeprav je res, da so se kmalu po nanosu super-lepine mešanice začeli delati trebuščki. Oziroma bolj strokovno (foter) rečeno je gravitacijska sila vlekla ultra-grip maso proti tlom, torej iz luknje. Rezultat je trebušnata napihnjenost v spodnji polovici zadelane špranje.

Normalno sem bil kriv sam, ker sem se spozabil in brskal za morebitnimi mafijskimi zakopaninami v betonu. Naslednjič bodo jarki bolj plitvi.

Pri vseh TAUŽENT jajčkih, ki so šli čez moje roke se še vedno kdaj tako zapletem, da mi je kar slabo. Prejle sem skor živčnega fasal, pa sem šel hitro pokracat nov blog-entry. V čem je fora!?

Zaradi narave dela sem poslovno-praktično že tok deformiran, da včasih ne vem več kaj je default in kaj ne. Velikokrat je default “tu nekje”. Seveda je govora o tisti pravi kombinaciji zafecljanih prstov s katerimi še zdej nisem pripravil osebne-digitalne-tajnice, da se postavi v doggy položaj - iz škatle.

Kaj je zdej bolj praktično in časovno manj zamudno? Da iz glave stresem takoj prvih dvesto kombinacij in zafrustriran ugotovim, da ni nobena prava? Da grem brskat po taužent bookmarkih in probam srečo tam? Morda je bolje, če RTFM?! Na koncu mi itak ne bo preostalo drugega. Ker vem. Čutim ga. Na vodi. In ugotovil bom naslednje;

da sem prav fecljal prste, zadel prave tipke in da sem celo koreografijo prstov tudi odtipkal v pravem vrstnem redu. AMPAK, da sem zadnjo tipko, katero sem pritiskal s tresočim se prstancem leve noge držal za 0,5 sekunde predolgo. S tem sem zamudil v pred-definiran cikel ponastavitve (make me default) in sistem je po amerikansko idiot proof, stvar kar preskočil. Pač ni dovolj pameten, da bi skupaj povezal ves napor in umsko zahtevno koordinacijo prstov ter naposled popustil, se predal in se KURČEVO RESETIRAL!

Ne. Žal. Tak način ni idiot-proof. Zato vem, da nikoli ne bom našel čarobne tipke…

Učakar M&B! Vabljeni!

Tole pa je bil en horenk projekt! Skupaj smo ga pacali skoraj eno (!) leto. Sicer nikomur nič ne očitam, ker sem tudi sam participiral toliko kolikor mi je veleval prosti čas, kot vsi ostali. Zato, pssst…

A dejstvo ostaja, da se velikih stvari enostavno ne gre lotevati na tak način. Amaterstvo in free-time gor ali dol. Če hočeš imeti stvar orenk se moraš za to orenk angažirat. In ne le zadnji mesec dni ali dva.

Kakorkoli že, projekt je lepo speljan. Uspelo nam je. Zahvala gre seveda vsem pobom KSI Tima, saj je bila na račun prenove preždetih še toliko več ur za računalom. Po prvih vtisih rulja deluje zadovoljna. Tudi mi smo.  Tako je prav! In ne moremo si kaj, da ne bi potihem že sanjarili o vsaj v3.5…

]]> http://blog.keuder.org/2008/11/12/ksi-v30/feed/ http://blog.keuder.org/2008/11/11/svez-veter/ http://blog.keuder.org/2008/11/11/svez-veter/#comments Tue, 11 Nov 2008 15:30:25 +0000 Ozi http://blog.keuder.org/?p=206 … je zapihal v klubske vode Strelskega Kluba Orto. Prenovljena, dinamična in medijsko precej bogatejša spletna stran je izpadla zelo dobro. Osnova je seveda WP in RevolutionThemes, ostalo je plod slabega tedna intenzivnega dela. Vrhunsko!

Se priporočam!